Povabljeni smo bili vsi, odzvalo se nas je deset!

8 fizioterapevtov iz  javnega sektorja ( 7 zasebnih koncesionarjev + eden iz državne ustanove ) + 2 zasebnici brez koncesije 

Čudovito sončno vreme, ki je bilo skoraj neverjetno ob vseh vremenskih neprilikah v preteklih dneh, nas je spremljalo skozi ves dan in nam pomagalo ustvarjati vzdušje, ki pritiče obeležitvi obeh  dogodkov: Dnevu fizioterapije in 25-letnici prve zasebne fizioterapije v Sloveniji .

Prav zaradi lokacije prve zasebne fizioterapije smo letos Dan fizioterapije praznovali na Paškem Kozjaku in ne na tradicionalni poti na Veliko planino.

Kot prej dogovorjeno, smo se zbrali na domačiji našega kolega Srečka Plešnika, na lokaciji, kjer je tudi njegova fizioterapija. Srečko in njegova žena sta nas pozdravila z okrepčilom, saj je bila pred nami kar konkretna pot do cilja. 

 Čeprav Srečku manjka še nekaj dni do srebrnega jubileja, smo mu čestitali in mu zaželeli uspešno pot proti zlatemu jubileju.

 Po razgibanem terenu, ki nam je ponujal tudi podlage vseh vrst, smo se podali proti vmesnemu cilju in po dveh urah prispeli na domačijo »Pr Cesarju«.  Čakal nas je  še lep kos poti. Po Srečkovi zaslugi smo se spet nekoliko okrepčali in krenili dalje.

 

 Ker smo ob napovedi pohoda opredelili tudi strokovno temo, smo bili na poti opremljeni s palicami različnega izvora in oblik. Tekom celotne poti  smo uspešno krepili veliko število mišic in ves čas skrbeli, da pogovor ni zamrl. »Debatni pohod« je bil v največji meri namenjen izmenjavi strokovnih mnenj, odpiranju novih vprašanj in iskanju rešitev na zastavljene probleme.

Paški Kozjak smo dosegli v dogovorjenem času – ker smo imeli res veliko debat na poti, smo čas prihoda na cilj sproti usklajevali.Še preden smo si privoščili kosilo, ki ga je za nas pripravila gospa Olga, smo se lotili strokovnega dela. Srečko je v splošnem ocenil uporabo palice in opozoril, da je le-ta razvojno prva ortoza. Na poti smo bili s pohodnimi in nordijskimi palicami, ena od udeleženk in vodja pohoda pa sta uporabila palico, ki je bila še nekaj dni prej ena od vej jablane.

Prav na dan pohoda jo je Srečko še primerno obdelal, zato je kolegici zelo dobro služila. Pravilno uporabo nordijskih palic je predstavila Majda, ki ima na tem področju bogate izkušnje. V nadaljevanju je vsak od prisotnih  posredoval svoje mnenje in sprejeli smo skupni zaključek o pomembnosti in uporabnosti palice pri hoji.

 

Na izhodišče smo se vračali po drugi poti brez enega člana , ki se je odločil za motoriziran spust. Na poti smo   imeli  še dve postaji pri prijaznih prebivalcih Pirešic. Ko smo končno sedli pod lipo Plešnikove domačije v Pirešici, nas je že lovila noč. Za vse, kar smo si zamislili v tem dnevu, je bilo skorajda premalo ur.

Ob slovesu smo si bili enotni, da je dan uspel prav v vseh predvidenih in dodanih točkah.