Sekcija za fizioterapijo v športu

Matej IPAVEC

Matej IPAVEC

Predsednik

 040/ 540-420
 sport@physio.si sfs@physio.si

 

Dogodki

Šport je načrtno gojeno obvladovanje raznih vrst telesnih vaj z namenom izboljšati telesno sposobnost in zmogljivost. Kljub pozitivnim vrednotam vsebuje športna dejavnost tudi mnoge nevarnosti za zdravje in življenje ljudi. Osrednja problematika fizioterapije v športu so torej poškodbe in bolezni pri športnikih(cah) in rekreativcih(kah), ki jih lahko definiramo na dva načina. Med poškodbe pri športu v širšem smislu štejemo tiste, ki so nastale med telesno dejavnostjo, ne glede na to ali gre za rekreacijo ali profesionalni šport. V ožjem smislu pa ta pojem označuje poškodbe, ki so tipične za določeno športno zvrst oziroma panogo. Za nastanek poškodbe so potrebni dejavniki, ki jih lahko v grobem razdelimo v tri skupine:

  • intrinzični dejavniki ali dejavniki znotraj posameznika (utrujenost, nepazljivost, morfološke in funkcionalne posebnosti,….);

  • intrinzično-ekstrinzični dejavniki, pri čemer igrajo glavno vlogo dejavniki tveganja znotraj nasprotnika (napačno tolmačenje pravil, namerna grobost, slaba tehnika, nepozornost,…);
  • ekstrinzični dejavniki, kamor štejemo športno opremo in okolje v katerem športna aktivnost poteka.

Osnovni cilji in nameni primarne, sekundarne in terciarne preventive poškodb so enaki ne glede na to ali gre za poškodbe pri športnu ali ne. Vendar pa moramo pri fizioterapiji v športu upoštevati dejstvo, da športniki niso povprečni ljudje, in da imajo kot taki drugačne psihične, fizične in socioekonomske lastnosti. Kljub temu, da so športniki(ce) posebneži, pa ne moremo mimo dejstva, da so izpostavljeni poškodbam in boleznim tudi izven športnega igrišča. Izhajajoč iz teh dejstev se je razvila medicina športa znotraj katere je imela, ima in bo imela fizioterapija prominentno mesto.

Fizioterapijo v športu bi lahko definirali kot dejavnost, ki ocenjuje, preprečuje in obravnava mišično-skeletne, srčno-žilne, respiracijske in nevrološke funkcijske motnje s svojimi metodami in tehnikami, ki temeljijo na fiziologiji treniranja, manualni terapiji in uporabi fizikalnih agensov v ta namen. Po vsebini se fizioterapija v športu navidezno ne loči od klinične fizioterapije, kljub temu pa ima fizioterapija v športu kar nekaj posebnih značilnosti. Poleg tega, da se ukvarja s posebno skupino ljudi zahteva neodvisno ukrepanje in mnoge spretnosti, ki jih študijski program ne zajema. Po današnjem gledanju zajema široko področje delovanja, ki vključuje:

  • preventiva poškodb v športu,
  • sodelovanje pri športni in kondicijski vadbi,
  • nujna pomoč (prva pomoč in kardio-pulmonalna reanimacija),
  • zgodnja ocena težavnostne stopnje poškodbe,
  • obravnava (fizioterapija in rehabilitacija športnika),
  • vzgoja za zdravje,
  • izobraževanje, permanentno izpopolnjevanje in raziskovanje.

Program dela sekcije za fizioterapijo v športu je usmerjen v sedem glavnih ciljev:

  • Vodenje evidence fizioterapevtov vključenih v delo klubov in reprezentanc.
  • Standardiziranje znanja fizioterapevtov v športu.
  • Standardiziranje opremljenosti fizioterapevtov in fizioterapevtskih prostorov v športu.
  • Standardiziranje pogojev dela v športu.
  • Povezanost z Združenjem medicine športa in Olimpijskim komitejem.
  • Opredelitev in zaščita vloge fizioterapevta v športu.
  • Organizacija strokovnih izpopolnjevanj.

Da program dela ne bi ostal le na papirju in bi se pričel uresničevati, je potrebno članstvo.

V Sekcijo za fizioterapijo v športu se s pristopno izjavo lahko vključijo fizioterapevti(tke):

  • so člani ZFS, ki se ukvarjajo s športniki in/ali rekreativci.

Obvestila

KOLEDAR DOGODKOV

Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
27
28
29
30
1
1
  • 09:15Prestavljeno! – Kineziotejping (KT) za podporo dihanja in drže
2
3
4
5
1
  • 15:30Strokovno srečanje: Novosti fizioterapevtske obravnave za zdravje žensk v Sloveniji
6
7
8
9
1
  • 09:00Fascialni fitnes®
10
1
  • 09:00Fascialni fitnes®
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Share This