Skoči na vsebino

Minimalni standardi stalnega poklicnega razvoja

Izhodišča

Zakon o zdravstveni dejavnosti določa, da imajo zdravstveni delavci pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja, zato jim mora zavod, kjer so zaposleni, omogočati:

  • stalno spremljanje razvoja zdravstvenih ved;
  • občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih zdravstvenih zavodih in
  • občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja (1).

V Sloveniji naj bi stalni poklicni razvoj (SPR) fizioterapevtov urejala dva dokumenta, in sicer Pravilnik o registru in licencah izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti (Ur.l. RS, št., 59/2010 – 31. člen) in iz njega izhajajoč dokument Merila vrednotenja stalnih izobraževanj/izpopolnjevanj za podaljšanje licence na področju fizioterapije. Sistem SPR je zasnovan na t. i. licenčnih točkah. Posameznik bi moral glede na omenjena dokumenta zbrati 70 točk v 7-ih letih za podaljšanje svoje licence, a licenčni sistem fizioterapevtske dejavnosti trenutno ni aktiven (2). Kljub temu pa se morajo fizioterapevti, skladno z zakonodajo, ves čas strokovno izpopolnjevati. Fizioterapevti z univerzitetno in visoko strokovno izobrazbo se morajo izobraževati najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta, fizioterapevti z višjo strokovno izobrazbo pa najmanj 7 dni na leto oziroma najmanj 21 dni na vsaka tri leta (3). V Združenju fizioterapevtov Slovenije (ZFS) vzpodbujamo fizioterapevte k stalnemu poklicnemu razvoju in z vrednotenjem strokovnih izpopolnjevanj skrbimo za ustrezno strokovnost.

Stalni poklicni razvoj fizioterapevtov zajema sistematičen, stalen in strukturiran proces učenja, povezan z njihovim delom. Fizioterapevtom omogoča, da ohranjajo, razvijajo in izboljšujejo osebne in poklicne spretnosti, znanja in vedenja ter tako ohranjajo in širijo svoje delovne kompetence. SPR se kaže v kvalitetnejših storitvah in boljši organizaciji dela, kar nedvomno pripomore k večjemu zadovoljstvu bolnikov in ohranjanju ugleda poklica (4).

Ker narava dela fizioterapevtov zahteva širše znanje, spretnosti in sposobnosti, so tudi kompetence njihovega dela zastavljene bolj široko. Kljub temu mora biti izbira izobraževalnih aktivnosti SPR posameznega fizioterapevta smiselna in mora:

  • biti del procesa, ki se nanaša na njegovo trenutno delo in njegove bodoče plane;
  • biti skladna z njegovo stopnjo znanja in spretnosti;
  • slediti željam ali zahtevi delovnega mesta;
  • biti usmerjena k širjenju kompetenc, ki jih bo potreboval za napredek v stroki ali za prevzem novih odgovornosti;
  • biti sistematična in
  • voditi k nekemu cilju.

Vloga za vpis strokovnega izpopolnjevanja v seznam stalnega poklicnega razvoja pri ZFS, ki jo odda organizator in potrjuje Komisija za SPR, mora imeti vse elemente, značilne za naravo fizioterapevtovega dela in kvalitetne storitve ter mora ustrezati minimalnim standardom za organiziranje kvalitetnega strokovnega izpopolnjevanja. Standardi bodo v pomoč predvsem tistim, ki bodo na novo oblikovali aktivnosti SPR, in tudi vsem, ki jih bodo ocenjevali.

Viri:

  1. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – člen 70).
  2. Pravilnik o registru in licencah izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti (Uradni list RS, št. 59/10).
  3. Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Ur. l. RS, št. 92/06 in 42/17).
  4. Svetovno združenje fizioterapevtov – WCPT, Guideline for Delivering Quality Continuing Professional Development for Physical therapists, 2011.

I. Splošna določila SPR

Vsebine aktivnosti SPR (delavnice, seminarji, tečaji, kongresi itd.) naj:

  • bodo skladne z državno zakonodajo in pomembnimi dokumenti Svetovnega združenja fizioterapevtov (WP), katerega članica je Slovenija, vključno z etičnimi načeli in standardi fizioterapevtske prakse;
  • bodo načrtovane tako, da njihov namen ustreza potrebam določene skupine fizioterapevtov;
  • imajo določene cilje izobraževanja v skladu z ugotovljenimi potrebami posameznega področja;
  • bodo načtovane in vodene s strani ustrezno kvalificiranih posameznikov, običajno fizioterapevtov, lahko pa tudi drugih zdravstvenih delavcev ali strokovnjakov, ki so povezani z delom fizioterapevtov (zdravniki, psihologi, pravniki, ekonomisti, filozofi…) in tudi bolnikov;
  • temeljijo na znanstvenih dokazih, ki izhajajo iz poklicne prakse in imajo osebne izkušnje ter hipoteze jasno razvidne;
  • bodo usmerjene k bolniku;
  • vključujejo metode preverjanja znanja, skladne s pričakovanji rezultatov izobraževanja.

II. Organizator SPR

Organizator izpopolnjevanja SPR mora potencialnim udeležencem posredovati naslednje informacije:

  • naziv/naslov strokovnega izpopolnjevanja, datum, kraj in čas trajanja;
  • opis vsebine z opredeljeno vrsto aktivnosti SPR: delavnica, seminar, tečaj, kongres itd.;
  • namen in cilje strokovnega izpopolnjevanja;
  • stopnjo zahtevnosti (osnovna, srednja, napredna);
  • način preverjanja znanja, v kolikor bo;
  • ciljno populacijo;
  • predvideno število udeležencev (minimalno in maksimalno);
  • višino kotizacije za nečlane ZFS in morebitno znižano višino kotizacijo za člane ZFS, člane posamezne interesne/strokovne sekcije ali regionalne enote ZFS ipd. (lahko tudi ločene višine kotizacij za zgodnje in pozne prijave);
  • program strokovnega izpopolnjevanja, razčlenjen po pedagoških urah in/ali vsebinskih sklopih glede na vsebine;
  • seznam izvajalcev (predavateljev) in njihove kvalifikacije/reference za vodenje tovrstnega izobraževanja;
  • vhodne pogoje za uspešen zaključek izobraževanja glede na stopnjo zahtevnosti;
  • učno gradivo (delovno gradivo, skripta, priporočena literatura).

Organizator SPR naj pred pričetkom strokovnega izpopolnjevanja poskrbi za obveščenost, npr. tako, da v tajništvo ZFS pošlje besedilo z vabilom, ki se objavi na spletni strani ZFS, pošlje vabilo članom po elektronski pošti, objavi brošure ipd.

III. Organizacija SPR

Pri organizaciji SPR mora organizator udeležencem nuditi učno gradivo (razen v primeru krajših predavanj, simpozijev, strokovnih srečanj ipd., kjer je učno gradivo priporočljivo), ustreznega izvajalca in evalvacijo strokovnega izpopolnjevanja, upoštevati primernost kraja strokovnega izpopolnjevanja in določiti ustrezno stopnjo zahtevnosti programa strokovnega izpopolnjevanja. Po končanem strokovnem izpopolnjevanju udeležencem izda ustrezno potrdilo o udeležbi oziroma opravljenem strokovnem izpopolnjevanju.

  • Učno gradivo mora:
    • biti razumljivo in sodobno;
    • imeti navedene reference, ki se nanašajo na vsebino programa;
    • biti jezikovno neoporečno, tudi če gre za interno gradivo.
  • Izvajalec strokovnega izpopolnjevanja mora:
    • biti registriran za opravljanje dejavnosti izobraževanja;
    • znati vzpostaviti stik z udeleženci;
    • jasno opredeliti cilje programa;
    • biti ustrezno izobražen in posredovati sodobne vsebine;
    • biti strokoven in ne sme izkoristiti priložnost za reklamiranje določenih izdelkov in podobno;
    • navajati znanstvena dognanja (citate) in biti sposoben razpravljati o dobrih in slabih straneh znanstvenih dognanj, vezanih na vsebino programa;
    • uporabljati primerne učne metode za dosego postavljenih ciljev učenja;
    • biti odprt za razpravo;
    • izkazovati navdušenost in radovednost do vsebine programa;
    • znati prisluhniti potrebam in dvomom slušateljev;
    • uporabljati učne metode, ki vključujejo udeležence;
    • uporabljati raznolike metode učenja in dajati koristne napotke za učenje;
    • dajati navodila v mirnem tonu, da lahko slušatelji sledijo vsebini;
    • znati prilagoditi hitrost podajanja snovi, da je primerna za večino udeležencev;
    • občasno povzeti vsebino in poudariti bistva;
    • odgovarjati na zastavljena vprašanja.
  • Evalvacija programa zagotavlja, da:
    • imajo udeleženci možnost oceniti strokovno izpopolnjevanje (anonimna anketa);
    • se oceni učni napredek udeležencev;
    • organizatorji zaznajo navzkrižje interesov, npr. povezanost s sponzorji, in ga odpravijo.
  • Kraj izvajanja
    • mora ustrezati fizioterapevtskim standardom za delo;
    • mora zagotavljati interakcijo udeležencev;
    • mora biti prilagojen osebam s posebnimi potrebami.
  • Določitev stopnje zahtevnosti programa:
    • Osnovna stopnja: na tej stopnji se pričakuje, da imajo udeleženci le nekaj informacij o področju izobraževanja oziroma teh informacij nimajo, zato je namen teh aktivnosti osnovna orientacija in povečanje zavedanja o problemu; prijavijo se lahko tudi študentje fizioterapije, ostali zdravstveni delavci in ne-zdravstveni delavci.
    • Srednja stopnja: na tej stopnji se pričakuje, da ima udeleženec že osnovna znanja o snovi, zato je program usmerjen k širjenju razumevanja in aplikaciji znanja v prakso; prijavijo se lahko le višji in diplomirani fizioterapevti ter profili z drugo zahtevano izobrazbo, ki jih določi organizator.
    • Napredna stopnja: na tej stopnji se pričakuje, da ima udeleženec popolno znanje o predmetu in je zato program usmerjen v učenje naprednih tehnik, novosti in bodočih smernic določenega področja; prijavijo se lahko le višji in diplomirani fizioterapevti, ki so za določeno strokovno izpopolnjevanje uspešno opravili srednjo stopnjo.
  • Izdaja potrdil o udeležbi oziroma opravljenem strokovnem izpopolnjevanju
    • ZFS izda potrdila o udeležbi na strokovnem izpopolnjevanju udeležencem izpopolnjevanja, ki ga organizira strokovna/interesna sekcija, regionalna enota ali ZFS.
    • Zunanji organizator (zunanja delovna organizacija, podjetje ipd.) lahko sam izda potrdila o opravljenem strokovnem izpopolnjevanju oziroma jih za njega izdela ZFS (v skladu s cenikom ZFS).

Besedilo pripravili člani Komisije za stalni poklicni razvoj pri ZFS v mesecu novembru 2021, s popravki že obstoječega besedila, nastalega v mesecu januarju 2013, s popravki s seje Komisije za stalni poklicni razvoj pri ZFS, z dne 12.12.2016.

Physio.si

Vabimo vse, ki bi želeli (p)ostati člani Združenja fizioterapevtov Slovenije, da se včlanite/registrirate oziroma podaljšate svoje članstvo v ZFS.