Vstopna stran » Fizioterapija » Izobraževalna shema fizioterapevtov v Sloveniji

Izobraževalna shema fizioterapevtov v Sloveniji

Rehabilitacija invalidov druge svetovne vojne je bila prioritetna naloga vseh. Leta 1947 so ortopedi po vrnitvi iz ZDA poročali o uspešni organizaciji fizioterapije in rehabilitacije kot nujni potrebi za vračanje funkcionalnih sposobnosti bolnikom in poškodovancem. Ortopedska bolnica Ljubljana je zato v sodelovanju z bolnico Valdoltra ustanovila prvo srednjo Šolo za fizioterapevtke v Rovinju leta 1947. Šolo je zaključilo 16 učenk, večina se jih je potem vpisala še na višješolski študij v Ljubljani.

Po zgledu zahodnih držav so šolo reorganizirali in jo preselili v Ljubljano. Prvi razpis za vpis na dvoletno Šolo za fizioterapevte je bil objavljen 17.7.1950. Pogoj za vpis je bila srednja izobrazba. Vpisalo se je 33 maturantk, diplomiralo jih je le 18. Status višje šole je bil priznan šele z Zakonom o ustanovitvi višjih zdravstvenih šol na seji Republiškega zbora 29.6.1954.

Prvi izredni študij fizioterapije je bil organiziran na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani leta 1962 in bil kasneje ukinjen zaradi zahtevnosti in obsežnosti kliničnih predmetov.

Nov posodobljen vzgojno izobraževalni program (VIP) za fizioterapijo je bil sprejet leta 1985 ob slovenski reformi izobraževanja in prehodu na usmerjeno izobraževanje in se je izvajal vse do leta 1996. Do tega trenutka je naziv višja fizioterapevtka/višji fizioterapevt pridobilo 1421 diplomantov.

Večje spremembe v izobraževanju fizioterapevtov je prinesel Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67./1993), ki je ukinil tedanje višje šole in dajal možnost ustanovitve visokih strokovnih šol oziroma fakultet. Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani je s pomočjo tujih strokovnjakov iz Velike Britanije, Nizozemske in Belgije pripravila prvi triletni Visoko strokovni program za fizioterapijo. Prva generacija se je vpisala leta 1996/97. Spremenil se je tudi strokovni naziv iz višjega fizioterapevta v diplomiranega/o fizioterapevta/ko. Veliko višjih fizioterapevtov je opravilo enoletni diferencialni program in diplomsko nalogo za pridobitev visoke izobrazbe. Do leta 2009 je visokošolski študijski program končalo 822 diplomiranih fizioterapevtk/ov.

Reforma sistema visokošolskega izobraževanja v Evropi je tudi na področje študija fizioterapije prinesla spremembe. Tako se je s študijskim letom 2009/2010 na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani uvedel nov, po bolonjskem sistemu posodobljen visokošolski strokovni študijski program fizioterapije. V istem študijskem letu je študij fizioterapije ponudil tudi prvi zasebni samostojni visokošolski zavod, Alma Mater Europaea. V študijskem letu 2015/2016 so prve študente sprejeli na zasebnem samostojnem Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika, v študijskem letu 2018/2019 na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin in v študijskem letu 2019/2020 na Fakulteti za zdravstvene vede na Univerzi Novo mesto. V istem študijskem letu (2019/2020) je bil prvič odprt tudi vpis za študente prvega univerzitetnega študijskega programa fizioterapije v Sloveniji na Fakulteti za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem.

Od študijskega leta 2015/2016 poteka v Sloveniji tudi magistrski študijski program Fizioterapija na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, v študijskem letu 2014/2015 so na Alma Mater Europaea prvič sprejeli študente magistrskega študijskega programa Zdravstvene vede – smer Fizioterapija, v študijskem letu 2019/2020 so prvič vpisali študente magistrskega programa Fizioterapija na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika, v študijskem letu 2022/2023 pa vpis v magistrski študijski program Fizioterapija predvideva tudi Fakulteta za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem.

Vertikalno povezanost študijskih programov prve in druge stopnje dopolnjuje v Sloveniji edini doktorski študijski program fizioterapije na Alma Mater Europaea, kjer so prve doktorande sprejeli v študijskem letu 2018/2019.

Za samostojno opravljanje fizioterapevtske dejavnosti (opravljanje poklica fizioterapevt) v Sloveniji mora vsak posameznik po uspešno zaključenem dodiplomskem študiju fizioterapije opravljati pripravništvo, ki traja šest mesecev, in nato opraviti še strokovni izpit. S tem fizioterapevt/ka izpolni osnovni pogoj za vpis v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti.

V skladu z veljavno zakonodajo v Sloveniji (Zakon o zdravstveni dejavnosti) imajo zdravstveni delavci (mednje sodijo tudi fizioterapevti) pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja. Eden temeljnih standardov razvoja in vzdrževanja kakovosti fizioterapevtskih storitev je neprekinjen poklicni razvoj in v skladu s Pravilnikom o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev se morajo fizioterapevti redno udeleževati strokovnih izpopolnjevanj iz vsebin ožjega strokovnega področja in obveznih vsebin.

V Sloveniji je za pridobitev poklica FIZIOTERAPEVT/KA potrebno dokončati dodiplomski študij Fizioterapije na enem izmed izmed izobraževalnih zavodov, ki imajo akreditiran študijski program Fizioterapije s strani Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS):

  1. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani:
    Visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija – VS (prva akreditacija leta 20**)
    PREDMETNIK
  1. Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem:
    Univerzitetni študijski program Fizioterapija – UN (prva akreditacija leta 2019)
    PREDMETNIK
  1. Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor:
    Visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija – VS (prva akreditacija leta 20**)
    PREDMETNIK
  1. Visokošolski zavod Fizioterapevtika, Ljubljana:
    Visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija – VS (prva akreditacija leta 2015)
    PREDMETNIK
  1. Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Jesenice in Ljubljana:
    Visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija – VS (prva akreditacija leta 2018)
    PREDMETNIK
  1. Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza Novo mesto:
    Visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija – VS (prva akreditacija leta 2019)
    PREDMETNIK
IZOBRAŽEVALNA USTANOVAŠTEVILO VPISNIH MEST (študijsko leto 2021/2022)
REDNI ŠTUDIJ (lokacija)IZREDNI ŠTUDIJ (lokacija)
  1. Zdravstvena fakulteta, UL
60 (Ljubljana)/
  1. Fakulteta za vede o zdravju, UPR
30 (Izola)30 (Izola)*
  1. Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor
/

120 (Maribor)*
60 (Koper)*
90 (Ljubljana)*
120 (študij v italijanščini, Koper)*

  1. Fizioterapevtika
/90 (Ljubljana)*
  1. Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin
40 (Jesenice)*40 (Jesenice)*
  1. Fakulteta za zdravstvene vede, UNM
30 (Novo mesto)*60 (Novo mesto)*

*študij je plačljiv

V Sloveniji je od leta 1987 do vključno leta 2020 študijske programe fizioterapija uspešno zaključilo 2488 fizioterapevtov in fizioterapevtk2:

  • 1957 – Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani,
  • 480 – Alma Mater Europaea,
  • 51 – Fizioterapevtika.
ŠTEVILO DIPLOMANTOV FIZIOTERAPIJE PO LETIH
2020154
2019148
2018158
2017127
2016189
2015109
2014105
201393
201284
201154
201058
200946
200850
200770
200653
200583
2004112
200396
200290
200160
200058
199987
199822
199745
199655
199529
199436
199328
199230
199140
199057
198931
198829
19872

Opomba:
2 – podatek pridobljen iz Kooperativnega online bibliografskega sistema in servsov (COBISS)

Prve diplomantke fizioterapije niso opravljale pripravništva, njihovo pionirsko delo je potekalo brez mentorjev.

Pripravništvo zdravstvenih delavcev je uredil šele Zakon o zdravstvu (Uradni list SRS št.26/70) v letu 1970, ki je določal, da tisti zdravstveni delavec, ki ni opravil dobe pripravništva in strokovnega izpita ne more opravljati svojega poklica. Pripravništvo je takrat potekalo v matični ustanovi zaposlitve.

Prvi devet–mesečni Program pripravništva za fizioterapevte, ki naj bi jih usposabljal za delo, je bil izdelan leta 1987 in je bil veljaven vse do leta 2018, ko je začel veljati Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 47/18 in 150/20). V njem so natančno določeni pooblaščeni izvajalci pripravništva, delovni čas in potek pripravništva, naloge mentorja, zaključek pripravništva in podrobnosti o strokovnem izpitu.

V skladu s tem pravilnikom pripravništvo za fizioterapevte traja le 6 mesecev pri pooblaščenih izvajalcih pripravništva, ki jih določi Ministrstvo za zdravje na podlagi podane vloge, pod neposrednim vodstvom in nadzorom nadzornega mentorja ter poteka po programu pripravništva in strokovnega izpita za poklice v zdravstveni dejavnosti. Ob zaključku pripravništva pripravnik opravi preizkus teoretičnega in praktičnega znanja ter s tem izpolni pogoj za pristop k opravljanju strokovnega izpita na Ministrstvu za zdravje, ki je pogoj za opravljanje poklica fizioterapevt.

Program strokovnega izpita obsega strokovne vsebine fizioterapevtskega poklicnega področja, izbrane vsebine nujne medicinske pomoči, osnove kakovosti in varnosti v zdravstvu ter področno zakonodajo. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu se fizioterapevt vpiše v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti, kar je pogoj za samostojno opravljanje poklica fizioterapevt.

Za opravljanje zasebne fizioterapevtske dejavnosti morajo nato fizioterapevti pridobiti še dodatno dovoljenje s strani Ministrstva za zdravje (glede na Zakon o zdravstveni dejavnosti) – »Imenovanje odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti«. Pogoji za to so poleg opravljenega strokovnega izpita najmanj tri leta delovnih izkušenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in najmanj pet let delovnih izkušenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni, pri čemer se upoštevajo delovne izkušnje po opravljenem strokovnem izpitu.

Za usmerjeno strokovno, organizacijsko in znanstveno reševanje problemov s področja fizioterapije, zadovoljitev potreb po visoko usposobljenih fizioterapevtih so v Sloveniji s strani Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) akreditirani študijski programi druge in tretje stopnje po bolonjskem sistemu, ki sledijo razvoju fizioterapevtske prakse v svetu in prispevajo k razvoju in kvaliteti slovenskega zdravstvenega sistema ter vnašajo znanje na področju znanstveno-raziskovalnega dela in reševanja znanstvenih problemov:

Magistrski študijski programi

  1. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani:
    Magistrski študijski program Fizioterapija – MAG (prva akreditacija leta 2012)
    PREDMETNIK
    ŠTEVILO VPISNIH MEST (študijsko leto 2021/2022): 17 (redni)
  1. Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor:
    Magistrski študijski program Zdravstvene vede, smer Fizioterapija – MAG (prva akreditacija leta 20**)
    PREDMETNIK
    ŠTEVILO VPISNIH MEST (študijsko leto 2021/2022): 20 (izredni)*
  1. Visokošolski zavod Fizioterapevtika, Ljubljana:
    Magistrski študijski program fizioterapija – MAG (prva akreditacija leta 2018)
    PREDMETNIK
    ŠTEVILO VPISNIH MEST (študijsko leto 2021/2022): 30 (izredni)*
  1. Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem:
    Magistrski študijski program fizioterapija – MAG (prva akreditacija leta 2020)
    PREDMETNIK
    ŠTEVILO VPISNIH MEST (študijsko leto 2022/2023): 40 (redni) in 40 (izredni) – PREDVIDENO!
    *študij je plačljiv

 

Doktorski študijski program

  1. Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor:
    Doktorski študijski program fizioterapija – DR (prva akreditacija leta 2018)
    PREDMETNIK
    ŠTEVILO VPISNIH MEST (študijsko leto 2021/2022): 25 (izredni)*
    *študij je plačljiv

 

V Sloveniji je do leta 2021 podiplomske študijske programe Fizioterapija uspešno zaključilo 32 magistrov in magistric fizioterapije na Zdravstveni fakulteti (Univerza v Ljubljani) in 8 magistrov in magistric zdravstvenih ved (smer fizioterapija) na Alma Mater Europaea2.

ŠTEVILO OPRAVLJENIH MAGISTERIJEV PO LETIH

20162
20177
201811
201912
20208

Opomba:

2 – podatek pridobljen iz Kooperativnega online bibliografskega sistema in servsov (COBISS)

Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) določa, da imajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, med katere sodijo tudi fizioterapevti, pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja (70. člen). Fizioterapevtova največja odgovornost je nudenje bolnikom kvalitetno in sodobno obravnavo ter vzdrževanje in širjenje njegovih profesionalnih kompetenc.

Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev navaja, da strokovno izpopolnjevanje obsega stalno, neprekinjeno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje teoretičnih in praktičnih znanj delavca, potrebnih za uspešno opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja (2. člen). Poleg vsebin iz ožjega strokovnega področja obsega strokovno izpopolnjevanje tudi obvezne vsebine (zakonodaja s področja zdravstva in poklicno etiko, temeljni postopki oživljanja ter kakovost in varnost v zdravstvu). V tem pravilniku je določen tudi obseg (število ur) strokovnega izpopolnjevanja, ki ga morajo opraviti zdravstveni delavci iz obveznih vsebin najmanj enkrat v sedmih letih:

  • zakonodaja s področja zdravstva in poklicno etiko v obsegu 6 ur,
  • temeljni postopki oživaljanja v obsegu 6 ur,
  • kakovost in varnost v zdravstvu v obsegu 6 ur.

Poleg obsega izpopolnjevanja iz obveznih vsebin je v Pravilniku o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev navedeno tudi, da se morajo fizioterapevti strokovno izpopolnjevati, in sicer:

  • fizioterapevti z univerzitetno in visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta (pri čemer se najmanj 6 ur šteje za en dan strokovnega izpopolnjevanja),
  • fiziotereapevti z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma najmanj 21 dni na vsaka tri leta (pri čemer se najmanj 6 ur šteje za en dan strokovnega izpopolnjevanja).

Stalni poklicni razvoj fizioterapevtov zajema sistematičen, stalen in strukturiran proces učenja, povezan z njihovim delom. Fizioteraoevtom omogoča, da ohranjajo, razvijajo in izboljšujejo svoje osebne in poklicne spretnosti, znanja in veenja ter tako ohranjajo in širijo svoje delovne kompetence.

V Združenju fizioterapevtov Slovenije (ZFS) je za namen organizacije, usklajevanja in usmerjanja strokovnega izpopolnjevanja fizioterapevtov delujoča Komisija za stalni poklicni razvoj in vrednotenje strokovnih izpopolnjevanj (Komisije SPR), ki pregleduje prispele vloge organizatorjev izpopolnjevanj, jih vrednoti z osnovnimi enotami stalnega poklicnega razvoja (število ur), sodeluje pri pripravi pravilnikov na področju stalnega poklicnega razvoja in skrbi za to, da so izpopolnjevanja, ki so organizirana pod okriljem ZFS, kredibilna, sodobna in kakovostna.

Na spletnih straneh ZFS so v koledarju izpopolnjevanj ZFS redno objavljena strokovna izpopolnjevanja, ki so vsebinsko, časovno in organizacijsko pregledana ter potrjena in ovrednotena s strani Komisije SPR ZFS.

Izobraževalno ogrodje fizioterapevtov

Svetovna fizioterapija je na svoji spletni strani objavila ogrodje (angleško: framework) za podporo in pospeševanje razvoja izobraževanja za fizioterapevte po vsem svetu. Dokument postavlja komponente izobraževanja fizioterapevtov vzdolž kontinuuma vseživljenjskega učenja in nudi smernice za začetno izobrazbo fizioterapevta in stalni poklicni razvoj. Prav tako vsebuje opis področij kompetenc prakse fizioterapevta, ki jih je treba doseči v izobraževalnem programu začetne stopnje in ohranjati skozi aktivno prakso.

Septembra 2021 bo Svetovna fizioterapija organizirala spletni seminar, ki bo predstavil dotično ogrodje in fizioterapevtom dal priložnost, da si delijo začetna razmišljanja o njegovem izvajanju.

Izobraževalno ogrodje fizioterapevtov v angleškem jeziku