Skoči na vsebino

Klinične smernice in priporočila

Klinične smernice so sistematično razvite navedbe, ki pomagajo kliničnemu strokovnjaku (fizioterapevtu) in pacientu sprejeti odločitve o primerni zdravstveni oskrbi specifičnega kliničnega primera

(Field in Lohr, 1992; Temeljni standardi za fizioterapevtsko prakso).

Z iskanjem, vrednotenjem in povzemanjem rezultatov ustreznih raziskav klinične smernice izpostavijo najučinkovitejše načine obravnave nekega stanja ali kliničnega problema ter tako olajšajo izvajanje z dokazi podprte fizioterapije. Navedbe v kliničnih smernicah so informativne narave, posamezen fizioterapevt pa se mora ob upoštevanju drugih dejavnikov odločiti o primernosti določenega postopka za določenega pacienta.

Uveljavljena merila za oblikovanje kliničnih smernic zahtevajo: sodelovanje zastopnikov ustreznih strok in skupine pacientov, sistematično zbiranje znanstvenih dokazov, dosledno upoštevanje njihove veljavnosti in določitev stopnje moči za vsako stališče (stališča nanašajo izključno na področja, iz katerih izvirajo znanstveni dokazi), pilotski preizkus pred objavo, določeno obdobje posodabljanja. Obstajajo tudi navodila za privzemanje in prilagajanje tujih kliničnih smernic na nacionalni ravni, kjer niso bile razvite.

Najpopolnejša podatkovna zbirka z dokazi podprtih kliničnih smernic za fizioterapijo je PEDro (Physiotherapy evidence database), katerega delovanje z vsakoletno donacijo podpira tudi ZFS.

Priporočila so mnenja lokalnega ali nacionalnega uporabnika, ki se opirajo na strokovna priporočila posamezne ustanove, strokovnega združenja ali več disciplinarne skupine strokovnjakov in praviloma temeljijo na smernicah, vendar niso pripravljena po standardnih uveljavljenih merilih za smernice (primer: nacionalna priporočila) (Geršak et al., 2016).

Z dokazi podprta praksa in smernice klinične prakse v fizioterapiji. 

Objavljeno v: Fizioterapija 2011; 19 (supl. 6): 1-10.

Pomen kliničnih smernic v fizioterapiji. 

Objavljeno v: Rehabilitacija 2014; XIII (supl. 1): 25-30.

Ali vemo, kakšne morajo biti dobre klinične smernice? 

Objavljeno v: Zdrav Vestn 2016; 85 (1): 6–14.

 

 

Priporočila za telesno dejavnost nosečnic

Mateja Videmšek, Eda Bokal Vrtačnik, Darija Šćepanović, Lidija Žgur, Naja Videmšek, Maja Meško, Damir Karpljuk, Jože Štihec, Vedran Hadžić
 

POVZETEK

Ustrezno izbrana in odmerjena telesna dejavnost v nosečnosti ugodno vpliva na zdravje nosečnice in ploda in je odlična priprava na porod. Obstajajo absolutne in relativne kontraindikacije za vadbo v nosečnosti, kot tudi znaki, pri katerih je potrebno takoj prenehati z vadbo. Poznavanje le teh je ključnega pomena za telesno dejavne nosečnice in vse, ki vodijo vadbo za nosečnice. Nosečnice naj bodo zmerno telesno dejavne vsak dan v tednu vsaj 30 minut. Priporočila jasno in praktično opredeljujejo pojem zmerne telesne dejavnosti. Izvajanje vaj za moč v nosečnosti je varno, vendar se svetuje uporaba lažjih bremen in večjega števila ponovitev (15-20). Posebno mesto pri vajah za moč pripada vadbi za  mišice medeničnega dna. Primerne oblike telesne dejavnosti za nosečnice so hoja in tek, plavanje in vadba v vodi, kolesarjenje, pilates in joga, aerobika, fitnes in tek na smučeh. Pri določenih oblikah telesne dejavnosti pa so potrebne posebne prilagoditve (alpsko smučanje, drsanje in rolanje, športi z loparji, moštvene igre z žogo, jahanje in potapljanje).

Objavljeno v: Zdrav Vestn 2015; 84: 87–98

Področje mišično skeletne fizioterapije

CERVICO-TORAKALNI PREDEL 

★ International Framework for Examination of the Cervical Regija for potential of Cervical Arterial Dysfunction prior to Orthopaedic Manual Therapy Intervention. Rushton A, Rivett D, Carlesso L, Flynn T, Hing W, Kerry R (2012). International Federation of Orthopaedic Manipulative Physical Therapists 

https://www.ifompt.org/site/ifompt/IFOMPT%20cervical%20framework%20fi nal%202020.pdf 

Ključni principi: 

• ➢  spremenjena je uporaba terminov: disfunkcija vratne arterije (CAD – cervical artery dysfunction) se nadomesti z vaskularna patologija v vratu 

• ➢  provokacijsko testiranje arterije vertebralis je odsvetovano 

• ➢  priporočilo je informativne narave in ne predpisuje načinov 

pregledovanja ali obravnave 

• ➢  povdarjen je pomen terapevtove sposobnosti kliničnega sklepanja 

• ➢  osrednjo vlogo pri obravnavi vratnega predela je temeljita in 

strukturirana anamneza 

• ➢  glavni namen terapevta med zbiranjem podatkov iz zgodovine problema 

je presoja o možnosti prisotne resne patologije pri pacientu in 

opredelitev kontraindikacij 

• ➢  klinični/fizioterapevtski pregled se načrtuje na podlagi interpretacije 

podatkov iz zgodovine in oblikovane hipoteze 

• ➢  pregled mora biti načrtovan tako, da omogoča evalvacijo hipoteze 

• ➢  predlaga se shemo kliničnega sklepanja 

• ➢  pred fizioterapevtskim postopkom mora biti jasno zastavljen cilj, ki se 

oblikuje na podlagi konsenza med pacientom in terapevtom 

• ➢  opredeli se ključne pomisleke pri uporabi manipulativnih tehnik v 

področju cervikalnega dela hrbtenice 

★ Neck Pain: Revision 2017 Clinical Practice Guidelines Linked to the International Classification of Functioning, Disability and Health From the Orthopaedic Section of the American Physical Therapy Association 

https://www.jospt.org/doi/pdf/10.2519/jospt.2017.0302 

Ključni principi: 

• ➢  fizioterapevtski pregled mora izključiti možnost resne patologije v vratnem delu hrbtenice 

• ➢  predlaga klasifikacijo pacientov z bolečino v vratu v 4 kategorije: 1. bolečina v vratu z omejenim obsegom gibljivosti

2. bolečina v vratu s prizadeto sposobnostjo koordinacije 3. bolečina v vratu z glavobolom 

4. bolečina v vratu z radikularno simptomatiko 

• ➢  predlaga z dokazi podprte možnosti obravnave pri posameznih 

kategorijah za akutno, subakutno in kronično stanje 

★ Toward Optimized Practice (TOP) Headache Working Group. 2016 September. Primary care management of headache in adults: clinical practice guideline: 2nd edition. Edmonton AB: Toward Optimized Practice. 

https://actt.albertadoctors.org/CPGs/Lists/CPGDocumentList/Primary-Care- Management-of-Headache-in-Adults.pdf 

Ključni principi: 

• ➢  cilj fizioterapevtskega pregledovanja in ocenjevanja je opredeliti glavobole na primarne in sekundarne (str.2-10) 

• ➢  s postopki fizioterapevtske obravnave lahko vplivamo predvsem na tenzijski glavobol v skupini primarnih (str.32-35) in na cervikogeni glavobol v skupini sekundarnih glavobolov (str. 41) 

• ➢  v pomoč je vprašalnik o glavobolu (str. 67)