Na pobudo sekcije za manualno terapijo se je pri Združenju fizioterapevtov Slovenije oblikovala skupina predstavnikov strokovnih sekcij z namenom pregledati obstoječa mednarodna priporočila, smernice in navodila na področju fizioterapije ter člane ZFS seznaniti z njihovo vsebino. S tem želimo predvsem spodbuditi kritično razmišljanje in presojo fizioterapevtov pri odločanju o uporabi različnih pristopov in tehnik. Idejni in dolgoročni cilj skupine je pridobiti nabor kazalnikov kakovosti na podlagi priporočil v obstoječih smernicah ter oceniti ali bi bili uporabni in primerni za vrednotenje dela fizioterapevtov tudi v slovenskem prostoru.

Verjamemo, da bomo s tem izdatno pripomogli k promociji fizioterapevtskega poklica in konstruktivno pristopili k urejanju kompetenc našega poklica.

V sekciji za manualno terapijo smo pregledali podatkovne baze, izbrali prosto dostopne klinične smernice, ki se nanašajo na obravnavo nevro mišično-skeletnega sistema in so bile oblikovane med leti 2011 in 2021
Objavili smo povezave, ki jih boste našli na koncu tega prispevka. Priporočamo, da se z vsebino seznanite, kritično presodite o uporabnosti in ocenite, če opisani način z dokazi podprte prakse lahko vpliva na vaše odločitve pri delu s pacienti.

Nikakor ne želimo usmerjati vašega razmišljanja in ravnanja k standardiziranju fizioterapevtskih postopkov, pač pa ponuditi dodatne informacije o možnostih z dokazi podprte obravnave. Izbira je suverena in svobodna odločitev vsakega od vas. V sekciji za manualno terapijo podpiramo mnenja mednarodno uveljavljenih strokovnjakov s področja manualne terapije, da skladno s kliničnim sklepanjem fizioterapevtov, pri odločitvah in izboru fizioterapevtske obravnave upoštevamo pacientove individualne potrebe, želje in cilje.

Poimenovanje in razumevanje pojmov kot so: klinične smernice, strokovna priporočila, navodila in protokoli, so v slovenskem prostoru nejasni, njihova uporaba pa nedosledna. S pomočjo pregleda uporabe izrazov v slovenskem in mednarodnem prostoru je nastala sledeča opredelitev:

Klinična pot-protokol (angl. clinical pathway) je metodologija za skupno odločanje in organizacijo zdravstvene obravnave za določeno skupino pacientov. Zdravstvenemu timu omogoča racionalno obravnavo bolnikov, spremljanje opravljenega dela, natančnejše dokumentiranje in pripomore k boljšemu komuniciranju. V praksi predstavlja klinično pot bolnikova dokumentacija. Klinična pot je lahko eden izmed pripomočkov za uveljavljanje smernic v prakso.

Priporočilo (angl. recommendation) je strokovno besedilo, ki je oblikovano na podlagi znanstvenih dosežkov. Strokovna priporočila so usklajena in soglasna stališča strokovnjakov ali strokovnih združenj in temeljijo na že obstoječih nacionalnih ali mednarodnih smernicah. Strokovna priporočila niso oblikovana na podlagi standardnih merilih sistematičnega pregleda literature in vrednotenja znanstvenih dokazov.

Klinične smernice (angl. clinical/practical guidelines) so strokovno besedilo, ki nastane s sistematičnim pregledovanjem znanstveno-raziskovalnih del po standardnih merilih. Zbrani so najbolj kakovostni dokazi znanstvenih dosežkov, ki so trenutno na voljo. Pri pripravi sodelujejo strokovnjaki različnih področij in strok, v multidisciplinarni tim pa so povabljeni tudi bolniki. Skupina strokovnjakov sistematično pregleduje znanstvene podatkovne baze, ovrednoti trdnost in kakovost dokazov in na podlagi konsenza ter kritične presoje določi vsebino smernic.
Med pogosto uporabljenimi metodologijami za pripravo in vrednotenje smernic je AGREE, ki vsebuje 23 meril.
Postopek oblikovanja smernic je zapleten, zamuden in drag.
Sledi umestitev smernic v prakso ter spremljanje in pregledovanje uporabnosti.

Drage članice in člani,
vabimo vas k ogledu, branju in sodelovanju. Začeli smo s cervikotorakalnim predelom, preostala področja se še pregledujejo. V sekciji bomo z delom nadaljevali, spremljali dogajanje v svetu in vas o novostih obveščali. Ob tem pa nikakor ne zavrzite vseh veščin, ki ste jih pilili do sedaj in znanja, ki ste si ga pridobili! Pričakujemo, da postanete radovedni in vedoželjni ter na svoje delo in ravnanje včasih pogledate iz drugačnega zornega kota.
Lep pozdrav,
člani odbora sekcije

 

VIRI:
1. Browman, G.P., Levine, M.N., Mohide, E.A., Hayward, R.S., Pritchard, K.I., Gafni, A., in Laupacis, A. (1995). The practice guidelines development cycle: a conceptual tool for practice guidelines development and implementation. Journal of clinical oncology: official journal of the American Society of Clinical Oncology, 13(2), 502–512.
2. Feder, G., Eccles, M., Grol, R., Griffiths, C., in Grimshaw, J. (1999). Clinical guidelines: Using clinical guidelines. British Medical Journal, 318(7185), 728–730.Geršak K., Šoštarič, M., Komadina, R., Strle, F. in Fras, Z. (2018).Pot sprejemanja strokovnih priporočil in kliničnih smernic. Zdravstveni Vestnik 87(7–8):307–10.
3. Grimshaw, J., Freemantle, N., Wallace, S., Russell, I., Hurwitz, B., Watt, I., Long, A., in Sheldon, T. (1995). Developing and implementing clinical practice guidelines. Quality in health care 4(1), 55–64.
4. Kersnik, J. (2010). Kakovost v zdravstvu [Elektronski vir] / Janko Kersnik. – 2. natis. – Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD.
5. Slovenski priročnik za smernice (2003). Pridobljeno dne 19.04.2021 s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Dostopnost-invarnost-zdravstvenega-varstva/Kakovost-zdravstvenega-varstva/e2def9baba/Slovenski-prirocnik-za-smernice.pdf.
6. What is physiotherapy? (2020). Resources: London: WCPT. Pridobljeno dne 19.04.2020 s
https://world.physio/resources/what-is-physiotherapy.