Sekcija za manualno terapijo

• Združiti strokovnjake iz področij različnih manualnih tehnik za najboljši terapevtski učinek (cilj=pacient).
• Organizirati strokovna srečanja in/ali ekskurzije.
• Promocija (sodelovanje na kongresih drugih strokovnih združenj, panog).
• Vzpostaviti in vzdrževati kontakte z drugimi organizacijami ali sekcijami.
• Približevati prakso znanstvenim izsledkom.
• Podpirati člane pri znanstvenem delu.
• Povezovanje in vključevanje v mednarodne organizacije.
• Postavitev in vzdrževanje spletne strani (strokovni članki, koristne povezave).
• Izdelava priporočenih merilnih inštrumentov in orodij za ocenjevanje.
• Preučitev kliničnih smernic dela po načelu z dokazi podprta fizioterapija (evidence base).
• Širiti manualno terapijo v slovenskem strokovnem in laičnem prostoru.
• Izdelati enotno strokovno terminologijo.

• Preučevanje izobraževanja v tujini in možnosti izvajanja v Sloveniji.
• Izdelava terminološkega slovarja.
• Definiranje kriterijev za izvajanje manualne terapije.
• Aktivnosti za polnovredno članstvo v IFOMPT.
• Spodbujanje in sodelovanje pri pripravi licenc za fizioterapijo.
• Izobraževanje s področja manualne terapije.
• Pregled mednarodnih kliničnih smernic/strokovnih priporočil/navodil.
• Predstavitev, uveljavitev in promocija podiplomskega izpopolnjevanja s področja specialnih znanj iz manualne terapije po standardih IFOMPT (OMPT).

• pridruženi člani (RIG) IFOMPT

Kaj je manualna terapija?

Definicija svetovne organizacije ortopedskih manualnih fizioterapevtov (WCPT, IFOMPT) opisuje manualno terapijo kot specialno področje fizioterapije/fizikalne terapije. Obravnava nevro-mišično- skeletna obolenja, temelji na kliničnem razmišljanju in pri tem uporablja specifične pristope, vključno z manualnimi tehnikami in terapevtskimi vajami.

Manualna terapija je ena izmed možnih načinov fizioterapevtske obravnave in močno presega uporabo pasivnih, ročnih tehnik, kar nam povzroča dvome o ustreznosti termina.

Manualna terapija je proces fizioterapevtovega odločanja, ki neprekinjeno poteka skozi celotni proces pregledovanja in obravnave. S svojim delovanjem ugotavlja stopnjo funkcionalne prizadetosti ter ocenjuje njen vpliv na pacientovo nezmožnost opravljanja dnevnih aktivnosti in vključevanja v socialno okolje (ICF, WHO, 2001). Pri tem upošteva pacientovo individualno izkust- vo bolezni, kulturne, družinske in genetske predipozicije, ki bi lahko vplivale na proces zdravljenja. Način kliničnega razmišljanja, ki fizioterapevta- specialista s področja manualne terapije, usmerja iz pretežno biomedicinskega vidika iskanja in reševanja problema, tudi v psihološki in socialni vidik ter s tem postavlja pacienta z njegovim individualnim problemom v središče.

V procesu manualne fizioterapevtske obravnave poteka strukturirano oblikovanje hipotez, ki jih fizioterapevt-specialist s področja manualne terapije med pregledovanjem in tudi med obravnavo preverja, potrjuje ali preoblikuje, upoštevajoč prisotnost in spreminjanje kliničnih znakov. Sposoben je svobodnega odločanja o izbiri terapevtkih tehnik, vaj in drugih terapevtskih postop- kov. Pomemben del procesa zdravljenja je edukacija pacienta, ki vključuje razlago njegovega problema, pojasnjevanje bolečinskih mehanizmov, svetovanje pri prilagajanju dnevnih aktivnosti, itd.

Vse našteto zahteva visoko strokovno usposobljenost fizioterapevta s področja medicinskih znanosti, spremljanje sodobnih znanstvenih dosežkov, zmožnost kritične presoje o ustreznosti uporabe različnih terapevtskih postopkov, sposobnost prepoznavanja kontraindikacij in previdnostnih ukrepov in poznavanje veščin komunikacije.

Manualna terapija ali mišično-skeletna terapija je torej multidimenzionalen pristop k obravnavi nevro-mišično-skeletnih težav.

Mednarodni standardi za specialistično izobraževanje za fizioterapevte na področju manualne terapije je opredeljeno s programom OMPT.

Kaj je OMPT?

Sekcija za manualno terapijo si prizadeva k ustvarjanju možnosti za pridobitev visoke strokovne usposobljenosti diplomiranih fizioterapevtov s področja nevro-mišično-skeletne terapije po vzoru  mednarodne organizacije manualnih fizioterapevt - IFOMPT.

OMPT (Orthopedic Manual Physical Therapy) je posebno področje fizioterapije/fizikalne terapije namenjeno obravnavi nevro-mišično-skeletnih obolenj, ki  temelji na kliničnem razmišljanju in pri tem uporablja specifične pristope, vključno z manualnimi tehnikami in terapevtskimi vajami.

Sledi najnovejšim znanstvenim in kliničnim dosežkom ter postavlja pacienta v središče obravnave s tem, ko pri obravnavi upošteva biopsihosocialni modela zdravljenja.

Izobraževanje vključuje izpopolnjevanje iz znanja s kliničnih veščin, kot so diferencialna diagnostika in manualni terapevtski pristopi, saj je program specializacije OMPT namenjen razumevanju področja kompleksne ortopedske patologije. Usposabljanje obsega tiste manualne in terapevtske tehnike, ki predstavljajo najnovejšo znanstveno podprto klinično prakso v preventivni in konzervativni obravnavi bolečine ter drugih simptomov nevro-mišično-skeletnih disfunkcij.

Izpopolnjevanje je podprto s strani IFOMPT-a, ki deluje v okviru WCPT-ja in izda mednarodno veljaven certifikat in je ovrednoteno z ustreznim številom ECTS kreditnih točk.

Izobraževalni program ustreza kurikulumu IFOMPT-a če obsega najmanj 200 ur teoretičnih in 150 ur praktičnih vsebin pod vodstvom mentorja.  

OMPT fizioterapevt je pomemben del zdravstvenega tima, ki je sposoben naprednega kliničnega razmišljanja, kritične presoje o učinkovitosti in tveganjih različnih vrst obravnav in enakovredno sodeluje pri oblikovanju najboljše možne obravnave pacientov.

  Slika 1 : Najmanjše število ur v OMPT izobraževalnem programu

Specialist OMPT si v procesu izpopolnjevanja pridobi sposobnost:

• celovitega pregleda pacientovega nevro-mišično-skeletnega sistema,
• ocenjevanja funkcionalne ne/zmožnosti,
• določanja disfunkcije sklepnega, mišičnega, živčnega in drugih sistemov,
• opredelitve stopnje pacientove prizadetosti pri opravljanju dnevnih aktivnosti in vključevanja v socialno okolje ( ICF klasifikacija)
• strukturiranega oblikovanja fizioterapevske diagnoze
• izbrati ustrezno obravnavo
• uporabiti širok spekter terapevtskih postopkov ( mobilizacijske tehnike, rehabilitacijsko vadbo, edukacijo in druge intervencije)
• prepoznati indikacije, kontraindikacije in previdnostne ukrepe za obravnavo
• oceniti uspešnost obravnave
• komuniciranja
• kritično oceniti znanstveni članek in znanje implementirati v klinično prakso
• znanstveno-raziskovalnega dela

Slika 2 : Model of clinical expertise (Modified from Haynes RB, Devereaux PJ, Guyatt GH.     Physicians' and patients' choices in evidence based practice. BMJ 2002; 324:1350-1351)