Skoči na vsebino

Sekcija za nevrofizioterapijo

Kontaktni podatki 

nevrosekcija.zfs@physio.si

Člani odbora sekcije

ZFS | Predsedtvo

Predsednica

izr. prof. dr. Urška Puh, dipl. fiziot.

Pričetek mandata: 26.5.2022

Člana

Tina Freitag, dipl. fiziot.

Marko Rudolf, dipl. fiziot.

Število članov sekcije

169

Datum priznanja  sekcije v ZFS

1998

Objave sekcije za nevrofizioterapijo

Predstavitev sekcije 

Pomagati fizioterapevtom, da pacientom z nevrološkimi stanji skozi proces ocenjevanja, zdravljenja, podpore in svetovanja, omogočijo doseganje in ohranjanje najvišjega gibalnega in funkcijskega potenciala ter sodelovanja v svojih skupnostih. To zajema vse vidike fizioterapije v zvezi s potrebami otrok in odraslih z okvarami nevrološkega sistema, njihovih sorodnikov in skrbnikov.

SNFT spodbuja z dokazi podprto fizioterapijo in s tem uporabo standardiziranih merilnih orodij ter upoštevanje aktualnih kliničnih smernic in priporočil. Prav tako se zavzema za visokokakovostno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje ter strokovno izpopolnjevanje na področju nevrofizioterapije.

Program / vizija dela sekcije SNFT za mandatno obdobje maj 2022 - 2026:

1. Popularizacija SNFT med člani ZFS, nečlani in študenti, ki jih to področje zanima.

2. Izvedba kratke ankete s pomočjo katere bi lažje izoblikovali interesne podskupine po različnih nevroloških diagnozah (poleti 2022).

3. Sprotno posodabljanje in nadgradnja spletne strani sekcije.

4. Promocija in ugotavljanje morebitnih težav pri upoštevanju Priporočil za fizioterapijo po možganski kapi (spomladi 2023 – organizacija srečanja na to temo)

5. Pomoč delovnim skupinam (predstavnikom interesnih podskupin SNFT) pri pripravi priporočil za fizioterapijo.

6. Promocija uveljavljenih standardiziranih merilnih orodij za nevrofizioterapijo odraslih (Klinične smernice ameriške sekcije za nevrofizioterapijo APTA, 2018; z smiselnimi dopolnitvami) ter nevrofizioterapijo otrok.

7. Organizacija strokovnih srečanj:

• Vsaj enkrat letno strokovno srečanje članov SNFT, v različnih regijah.

• Organizacija praktičnih ali s teorijo kombiniranih delavnic za specifične teme s področja ocenjevanja ali terapevtskih postopkov.

8. Aktivno sodelovanje in povezovanje v INPA:

• zastopanje SNFT na sestankih in interesnih skupinah INPA

• ažurno posredovanje informacij članom SNFT, npr.:

- Webinarji

- Konferenca INPA

9. Strokovna mnenja in sodelovanje z drugimi strokovnimi društvi na tem področju.

10. Povezovanje in sodelovanje z interesnimi združenji nevroloških pacientov.

11. Popularizacija fizioterapije in gibanja ljudi z nevrološkimi motnjami:

• Spodbujanje telesne dejavnosti in dolgoročne vadbe za telesno pripravljenost (strokovno usmerjanje, svetovanje tudi izven okvira zdravstvene dejavnosti)

• Promocija telesne dejavnosti in pomen fizioterapije pri ljudeh z demenco …

SNFT je od 21.4.2021 članica INPA- International Neurological Physical Therapy Association.

V INPA je trenutno 21 članic, od 125 držav članic WCPT.

INPA members https://goo.gl/maps/RkFQ2uyMRsjCCfFU9 

Sekcija za nevrofizioterapijo je nastala z namenom povezovanja fizioterapevtov, ki imajo specialna znanja nevroterapevtskih metod/pristopov in delujejo na vseh ravneh zdravstvenega varstva za obravnavo otrok in odraslih z nevrološkimi stanji.

Odbori SNFT

• # dopolnjujemo #

• 1995-1996: predsednica: Alenka Boban; namestnik predsednika: Franjo Kovačič, blagajnik: Vlasta Golob.

• Januar 1997-1998 : predsednica: Alenka Boban; namestnik predsednika: Franjo Kovačič, blagajnik: Vlasta Golob.

• 1999-2002:• # dopolnjujemo #

• Oktober 2002 – marec 2012: predsednica Urška Puh, članici: Tatjana Krizmanič, Cirila Burja.

• Marec 2012 – november 2018: predsednica Tatjana Krizmanič, članici: Veronika Slapar, Tatjana Horvat.

• November 2018 – maj 2022: Predsednica Tatjana Jeglič (do junij 2021), članici: Tina Freitag, Darja Pavlenič (do januar, 2019), Larisa Brancelj Jakob (januarja 2019 - junij 2021); junij 2021 – maj 2022 nadomestna predsednica Tina Freitag, članica: Tatjana Jeglič.

• Maj 2022 – maj 2026: predsednica Urška Puh, člana: Marko Rudolf, Tina Freitag.

  • # dopolnjujemo #  
  • 9.11.2018: Volilni zbor članov SNFT za mandatno obdobje 2018-2022; URI Soča (št. vseh članov sekcije: 56)
  • 28.09.2019: Sestanek članov SNFT in simpatizerjev. 18. kongres fizioterapevtov Slovenije, Zdravilišče Laško; sestanek vodili: T. Jeglič, T. Freitag.
  • 18.12.2020: Strokovno izpopolnjevanje: V korak s časom: Telefizioterapija v slovenskem prostoru in izkušnje iz tujine ter redni zbor članov SNFT. Online; predavatelji: M. Zampolini, M. Romano, M. Rudolf, S. Bajuk, A. Kapel, T. Jeglič, M.Voglar, M. Klevže. (št. vseh članov sekcije: 93)
  • 26.05.2022: Strokovno izpopolnjevanje in volilni zbor članov SNFT za mandatno obdobje 2022-2026, online; predavateljici: U. Puh, T. Vidmar. (št. vseh članov sekcije: 135)
  • 21.10.2022: Sestanek članov SNFT in simpatizerjev: Rezultati ankete med člani SNFT. 19. kongres fizioterapevtov Slovenije, Rogla; sestanek vodila: U. Puh in M. Rudolf. (št. vseh članov sekcije: 164)
  • 25.11.2022: Sestanek podskupine SNFT za nevrofizioterapijo otrok: Seznanitev z dejavnostjo RA s CZO ter predlog popravkov in dopolnitev fizioterapevtskih storitev v tej dejavnosti. Online; sestanek vodili: U. Puh in A. Bukovec.

Priporočila za fizioterapijo po možganski kapi

Urška Puh, Maruša Kržišnik, Tina Freitag, Marko Rudolf, Tina Štrumelj, Nika Goljar Kregar

Združenje fizioterapevtov Slovenije, Sekcija za nevrofizioterapijo

IZVLEČEK

Uvod: Namen fizioterapije pri pacientih po možganski kapi je ponovno vzpostavljanje in vzdrževanje optimalnega gibanja ter funkcijske sposobnosti posameznika, ob upoštevanju omejitev zaradi posledic možganske kapi in drugih osebnih ter okoljskih dejavnikov. Namen teh priporočil pa je višja kakovost, preglednost in enotnost fizioterapevtske obravnave pacientov po možganski kapi v Sloveniji. Metode: Pregledane so bile aktualne z dokazi podprte fizioterapevtske in večdisciplinarne klinične smernice za rehabilitacijo po možganski kapi, iz katerih so bila povzeta priporočila za fizioterapijo. Vsa predstavljena priporočila so bila dopolnjena s pregledom ugotovitev sistematičnih preglednih člankov. Rezultati: Postopki oziroma ukrepi so razdeljeni na predpremično in premično fazo fizioterapije, ta pa poleg splošnega dela še na ravnotežje, hojo, zmogljivost mišic in vzdržljivost srčno-dihalnega sistema, funkcijske sposobnosti zgornjega uda ter senzorične funkcije. Podanih je 49 močnih priporočil, v 28 primerih je priporočen razmislek o uporabi oziroma izvedbi, v šestih primerih pa je postopek oziroma ukrep odsvetovan. Zaključek: Ta priporočila naj služijo kot vodilo za klinično odločanje v fizioterapiji po možganski kapi, ob upoštevanju drugih značilnosti, okoliščin in pacientovih prioritet.

Objavljeno v: Fizioterapija 2022; 30(1): 51-82

Evropske klinične smernice za fizioterapijo pri Parkinsonovi bolezni

Razvoj kliničnih smernic za Parkinsonovo bolezen je bil v glavnem finančno podprt in zagnan s strani ParkinsonNET in Nizozemskega kraljevega združenja fizioterapevtov (KNGF). Z njunim dovoljenjem jih objavljamo spodaj.

Delovno skupino za razvoj smernic je podprlo 20 evropskih združenj fizioterapevtov. Bolniki s Parkinsonovo boleznijo so bili od začetka vključeni v pripravo smernic in so k njim pomembno prispevali.

Klinične smernice so v pomoč vsem, vključenim v oskrbo in rehabilitacijo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, v središče postavljajo bolnika in so z dokazi podprte. Dokument je sestavljen iz štirih delov:

  1. smernice, predvsem namenjene fizioterapevtom: ozadje bolezni, glavna področja fizioterapije ter dokazi in razlogi za kategorije obravnav,
  2. informacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo: kaj lahko naredijo sami in kako najbolje izkoristiti fizioterapijo
  3. informacije za zdravnike: kdaj napotiti na fizioterapijo in kaj pričakovati,
  4. informacije za razvoj in znanstvena utemeljitev smernic: vpogled v omejitve in spodbujevalce trenutne oskrbe in rehabilitacije, podrobnosti o standardiziranih merilnih orodjih in priporočila (GRADE).

Druge informacije

Na področje fizioterapije nevroloških pacientov, skrajšano nevrofizioterapije, se uvrša fizioterapijo pacientov z okvarami osrednjega živčevja, vestibularnimi okvarami, polinevropatijami, nevrološkimi posledicami COVID, pa tudi z živčnomišičnimi boleznimi. Namen nevrofizioterapije je razvijanje, ponovno vzpostavljanje in vzdrževanje optimalnega gibanja ter funkcijske sposobnosti posameznika, ob upoštevanju omejitev zaradi posledic motnje/bolezni in drugih osebnih ter okoljskih dejavnikov (npr. socialni dejavniki, fizično okolje). Primarni cilj nevrofizioterapije je izboljšati ali ohranjati neodvisnost v dejavnostih vsakodnevnega življenja, z namenom zmanjšati omejitve sodelovanja. Cilji so usmerjeni tudi v zmanjšanje in preprečevanje okvar telesnih funkcij in zgradbe (npr. posledice okvare živčevja, posledice prilagoditve) ter optimalno telesno pripravljenost.

Za doseganje navedenih ciljev sta potrebna ocenjevanje in vadba za specifične gibalne funkcije ter dejavnosti na katere lahko s fizioterapijo vplivamo. Z nevrofizioterapevtskimi postopki spodbujamo kognitivno-senzori-motorične procese in zagotavljamo z dražljaji in variacijami bogato okolje, ki pripomore k izboljšanju gibalnih sposobnosti pacienta. Značilen je cikličen proces, ki zajema: 1. ocenjevanje za določitev in ovrednotenje potreb posameznega pacienta; 2. določanje ciljev terapije; 3. načrtovanje in izvedbo fizioterapevtskih postopkov/ukrepov; 4. ponovno ocenjevanje za oceno uspešnosti. Po končanem obdobju rehabilitacije je pri večini potrebno dolgoročno spremljanje.

Urška Puh

Pred letom 1940 so paciente z nevrološkimi okvarami prepustili pasivnemu čakanju na razvoj trajnih posledic okvare ali pa je ortopedska fizioterapija vključevala vaje za krepitev mišic in učenje nadomestnega gibanja z neokvarjenimi udi, da so vzpostavili funkcioniranje. Prvi fizioterapevtski pristop, ki je bil usmerjen v delo z nevrološkimi pacienti, je model mišične re-edukacije. Med leti 1940 in začetkom 50. let je bil predstavljen za paciente s poliomielitisom. Predvidevali so, da lahko pacient s primerno spodbudo zavestno aktivira posamezne okvarjene mišične skupine in jih na ta način krepi. Tako naj bi se izognili tudi neučinkovitim gibalnim vzorcem ter posledicam prilagoditve. Zaradi težav z izolirano aktivacijo mišic je bil ta pristop pri pacientih po možganski kapi, s cerebralno paralizo in Parkinsonovo boleznijo slabo uporaben. To je vodilo v razvoj nevrofizioloških pristopov v fizioterapiji.

V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja so na temeljih refleksne in hierarhične teorije uravnavanja gibanja razvili t. i. nevrofiziološke pristope, h katerim prištevamo metodo Bobath oz. razvojno nevrološko obravnavo (RNO), pristop proprioceptivne nevromuskularne facilitacije (PNF), metodo Vojta in druge (preglednica 1). Terapevtski cilji so bili z izkušnjami pravilnih gibalnih vzorcev (proprioceptivnih dražljajev) prilagoditi osrednje živčevje ter hkrati z razstavljanjem gibanja, inhibicijo patoloških sinergij in zvišanega mišičnega tonusa ter primitivnih refleksov preprečiti učenje patoloških gibalnih vzorcev in tako spodbuditi izboljšanje gibanja okvarjene strani. Najpomembnejša terapevtska tehnika teh pristopov je bila manualno/taktilno vodenje pacienta skozi pravilne vzorce gibanja, pri čemer je bil pacient relativno pasiven prejemnik terapije. Da bi se izognili utrjevanju patoloških gibalnih vzorcev, pacientov niso spodbujali k izvajanju funkcijskih dejavnosti, zaradi tega je bil prenos učinkov terapije v vsakodnevno življenje slab. Ti pristopi niso preprečevali ali upoštevali posledic prilagoditve na zmanjšano dejavnost in mirovanje (mišično-skeletni in srčno-dihalni sistem) (preglednica 1).

V 80. letih prejšnjega stoletja je bil po dognanjih nevroznanosti o pomenu psihologije in motoričnega učenja ter predvidevanj o njihovi uporabnosti v rehabilitaciji nevroloških pacientov zasnovan pristop (ponovnega) motoričnega učenja, usmerjen v funkcioniranje. Avtorici, J. Carr in R. Shepherd, sta ga dodatno utemeljili na raziskavah s področja medicine, plastičnosti živčevja, fiziologije gibanja in napora ter biomehanike. Ta pristop upošteva novejšo sistemsko teorijo uravnavanja gibanja, ki predvideva, da je uravnavanje gibanja pogojeno s ciljem funkcijske naloge. Spodbuja aktivno izvajanje pacientu pomembnih gibalnih nalog, ki s primerno povratno informacijo pripomorejo k motoričnem učenju in izboljšanju gibanja. Ker je lahko enaka funkcijska naloga izvedena učinkovito z različnimi gibalnimi vzorci, spodbuja učenje različnih gibalnih strategij, ki jih pacient prilagaja namenu in okoliščinam ter utrjuje tudi pri svojih dejavnostih, ves dan. Če je potrebno, se pacienta nauči učinkovitega nadomestnega gibanja. Največji pomanjkljivosti tega pristopa se kažeta pri pacientih z obsežnimi okvarami, in sicer zaradi malo neposrednega stika fizioterapevta s pacientom (manualno vodenje in korigiranje gibanja) ter velikega poudarka na kognitivnih informacijah, ki pa jih pacienti niso vedno sposobni koristno uporabiti. V preglednici 1 so navedeni tudi drugi pristopi/metode iz te skupine (povzeto po: 1 - Z dokazi podprta nevrofizioterapija). 

Nevrofizioterapevti v praksi so sčasoma pričeli kombinirati tehnike, značilne za določen nevrofiziološki pristop in motorično učenje, ter izvajati mnoge terapevtske postopke/ukrepe, ki niso značilni za posamezni pristop. To so npr.: uporaba ortoz za hojo, vadba hoje na tekočem traku (z razbremenitvijo telesne teže ali brez nje), vadba z navidezno resničnostjo, vadba z robotskimi napravami, krožna vadba, vadba za krepitev mišic, elektrostimulacija (živčno-mišična, FES, TENS), aerobna vadba, vadba v vodi, terapija z ogledalom, dvoročna vadba, z omejevanjem spodbujajoča terapija.

Po letu 1995, ko je bila prvič definirana z dokazi podprta fizioterapija , leta 2001 pa sprejeta zaveza za njen razvoj na svetovni ravni (2), se vrstijo dokazi iz kliničnih raziskav visoke kakovosti tudi na področju nevrofizioterapije. Da bi olajšale izvajanje z dokazi podprte fizioterapije, jih skupine strokovnjakov povzemajo in v kliničnih smernicah ali priporočilih  izpostavijo najučinkovitejše načine obravnave nekega zdravstvenega stanja (3). Značilnosti učinkovitih postopkov za izboljšanje gibanja nevroloških pacientov so specifičnost, upoštevanje načel motoričnega učenja in intenzivnost/količina vadbe. V največji meri se izboljša tisto, kar vadimo. Zato je za izboljšanje funkcioniranja potrebna vadba telesne dejavnosti, s katero ima pacient težave, t. i. funkcijska vadba, ki poveča verjetnost za prenos v dejavnosti vsakodnevnega življenja. Vendar pa je vadba za izboljšanje telesnih oz. motoričnih funkcij (npr. vadba za koordinacijo ali vadba za krepitev posameznih mišic) lahko predpogoj za vadbo funkcijskih nalog. Tudi na ravni telesnih funkcij je vadba lahko specifična, t. i. v funkcijo usmerjena vadba (npr. položaj telesa; odprta ali zaprta kinetična veriga). Vadba v specifičnih funkcijskih okoliščinah ima pozitiven učinek na učenje specifičnih gibov ali spretnosti. Hkrati pa je tudi pri ljudeh z okvarami živčevja potrebna vadba za telesno pripravljenost, ki izboljša funkcijsko zmogljivost, sposobnost izvedbe dejavnosti vsakodnevnega življenja in kakovost življenja ter zmanjša tveganje za poznejše zaplete/bolezni srčno-žilnega sistema. Zato je treba vadbo specifičnih funkcijskih nalog kombinirati z vadbo za krepitev mišic, če ni kontraindikacij, pa tudi z aerobno vadbo. Sestavni deli vadbe za telesno pripravljenost so še raztezanje in vaje za koordinacijo in ravnotežje (preglednica 2) (povzeto po: 4  Priporočila za fizioterapijo po možganski kapi). 

Bobathov pristop za odrasle (prej metoda Bobath) je bil posodobljen leta 2006, ko so ga uskladili z aktualnim znanjem o uravnavanju gibanja (sistemska teorija), motoričnem učenju, plastičnosti živčevja in mišic ter biomehaniki (5). Definicijo so ponovno spremenili leta 2019 in se glasi: »Pristop Bobath je terapevtski pristop, namenjen optimalnemu izboljšanju gibanja oseb z okvarami živčevja, ki se prilagaja potrebam posameznika ter je usklajen s sodobno gibalno in nevroznanostjo. Pristop zagotavlja okvir za analizo funkcijskega gibanja, ki temelji na razumevanju, da nevrološke okvare vplivajo na osebo v celoti. Terapevtski ukrepi se osredotočajo na izboljševanje tipičnega gibanja, zmanjševanje netipičnega in nadomestnega gibanja, ob zavedanju, da na motnje gibalnih sposobnosti vplivajo gibalne navade posameznika pred in po nevrološki okvari. Poudarek je na 24-urni interdisciplinarni obravnavi za spodbujanje dejavnosti in sodelovanja« (6). Gre za proces kliničnega odločanja. Terapevtski cilji so usmerjeni v izvajanje funkcijskih dejavnosti v vsakodnevnem okolju (5). Spodbujanje je opredeljeno kot klinična spretnost, s katero se želi vplivati na senzorične prilive preko terapevtskega rokovanja, okolja ali verbalnih spodbud (6). Različica, namenjena obravnavi otrok, RNO, je bila posodobljena leta 1998 (NDTA Inc 1998; cit. po: 5).Tudi pristop PNF se je razvijal in spreminjal. Sedaj upošteva sistemsko teorijo uravnavanja gibanja in model Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (7). Izpostavljena je bila potreba po posodobitvi teoretičnih fizioloških temeljev PNF (8).

Literatura

  1. Puh U (2010). Z dokazi podprta nevrofizioterapija. Rehabilitacija IX (supl. 1): 19-26. 
  2. Puh U, Hlebš S (2009). Fizioterapija v prihodnosti: z dokazi podprta praksa. Rehabilitacija VIII (supl. 1): 53-9.
  3. Puh U (2014). Pomen kliničnih smernic v fizioterapiji. Rehabilitacija XIII (supl. 1): 25-30. 
  4. Puh U, Kržišnik M, Freitag T, Rudolf M, Štrumelj T, Goljar Kregar N (2022). Priporočila za fizioterapijo po možganski kapi. Fizioterapija 30(1): 51-82.
  5. International Bobath Instructors Training Association - IBITA (2008). Theoretical Assumptions and Clinical Practice. http://ibita.org <29.10.2012>.
  6. Vaughan-Graham J, Cheryl C, Holland A, Michielsen M, Magri A, Suzuki M, Brooks D (2020). Developing a revised definition of the Bobath concept: Phase three. Physiother Res Int: e1832.  
  7. Smedes F, Heidmann M, Schäfer C, Fischer N, Stępień A (2016). The proprioceptive neuromuscular facilitation concept; the state of the evidence: a narrative review. Phys Ther Rev 21(1): 17-31.
  8. Westwater-Wood S, Adams N, Kerry R (2010). The use of proprioceptive neuromuscular facilitation in physiotherapy practice: a narrative review. Phys Ther Rev 15(1): 23-28.

Druga strokovna združenja, sekcije, organizacije, spletišča

Strokovne revije

 

 

Združenja pacientov z okvarami živčevja

Prihajajoči dogodki doma in na tujem

3. 5. 2023: Generalna skupščina INPA (online). 

 

Foto galerija

Kontaktni podatki 

Člani odbora sekcije

ZFS | Predsedtvo

Predsednica sekcije

Člana odbora

Število članov sekcije

119 članov (na dan 16.9.2021)

Datum priznanja sekcije v ZFS 

 

Objave sekcije za nevrofizioterapijo

Predstavitev sekcije 

Druge informacije

Stalni poklicni razvoj

Prihajajoči dogodki doma in na tujem

Foto galerija