Vstopna stran » Zgodovina

Zgodovina

50 let Društva fizioterapevtov Slovenije

Mejniki v razvoju združenja

Združenje fizioterapevtov Slovenije (ZFS) je edino poklicno združenje fizioterapevtov v Sloveniji, ki pod različnimi imeni deluje neprekinjeno že od leta 1954, zato bomo v nadaljevanju pretežno govorili samo o združenju.

Prvi dve generaciji šolanih fizioterapevtk sta resno jemali besede svojih učiteljev, da je od njih odvisno, kakšno mesto bo v razvijajočem zdravstvu povojne Jugoslavije imela fizioterapija. Zavedale so se, da tako zahtevni nalogi ne bodo kos, če ne bodo delovale enotno. Prvi korak za svoj strokovni razvoj so naredile jeseni leta 1954, ko se jih je zbralo 45 in so ustanovile  Društvo fizioterapevtk Socialistične Republike Slovenije. Med člani so bili tudi zdravstveni delavci, ki so takrat delali v že obstoječih fizioterapevtskih enotah in katerih izkušnje so bile dobrodošle. K ustanovitvi je pripomoglo tudi priznanje statusa višje stopnje izobraževanja (Zakon o ustanovitvi višjih zdravstvenih šol, 29.6.1954) in ustanovitev Republiškega zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, januarja 1954.

Že takrat je člane združeval skupen cilj, da mora fizioterapija s svojimi aktivnimi metodami postati enakovredna drugim, že uveljavljenim zdravstvenim strokam.

Še danes aktualna izhodišča za delo združenja so zapisali v prvi pravilnik:

  • razvoj strokovnega dela fizioterapevtov in strokovno podiplomsko izpopolnjevanje,
  • spremljanje in proučevanje izobraževanja fizioterapevtov,
  • sodelovanje v komisijah in delovnih skupinah, ki pripravljajo izhodišča za zakonodajo s področja zdravstva, izobraževanja in dela,
  • sodelovanje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo z isto problematiko,
  • vključevanje v zveze društev fizioterapevtov v Evropi in svetu,
  • obveščanje članov in javnosti s časopisno založniško dejavnostjo.

Pod svoje okrilje je sprejelo tudi prve diplomirane delovne terapevte in se zato leta 1955 preimenovalo v Društvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov Socialistične Republike Slovenije. Tako enotno je delovalo vse do leta 1975, ko se je članstvo znotraj združenja razdelilo na Sekcijo fizioterapevtov in Sekcijo delovnih terapevtov. Idejo o samostojnem združenju fizioterapevtov so člani sprejeli šele na skupščini v Portorožu, aprila 1990, in se pod imenom Društvo fizioterapevtov Slovenije registrirali februarja 1991. Organizirano je bilo po sedmih regionalnih enotah in strokovnih sekcijah.

Ker je združenje prevzelo pobudo za ustanovitev Zveze fizioterapevtov in delovnih terapevtov Jugoslavije, je na skupščini v Laškem imenovalo iniciativni odbor in leta 1956 je bil ustanovljen Savez fizio i radnih terapeuta Jugoslavije, katerega člani smo bili do njegove zadnje skupščine v Beogradu leta 1988.

Članstvo v Svetovni zvezi za fizioterapijoWorld Physiotherapy (WP)

Prva prizadevanja za vključitev združenja v Svetovno zvezo za fizioterapijo – World Confederation for Physical Therapy (WCPT) z operativnim imenom World Physiotherapy (WP), segajo daleč nazaj v leto 1959, ko so se predstavniki združenja udeležili njenega 4. kongresa v Parizu in se tam prvič seznanili s pogoji za vključitev.

Temeljni pogoj za vključitev v WP je od vsega začetka bil, da je organizirano kot samostojna profesionalna asociacija fizioterapevtov, z najmanj višje šolsko izobrazbo in izdelanim Kodeksom etičnih načel. Vsako državo sveta lahko v WP zastopa samo ena strokovna asociacija. Ker je združenje po dolgih letih prizadevanja izpolnjevalo vse pogoje, je Slovenija 26. aprila leta 1995 v času 13. kongresa WP v Washingtonu postala polnopravna članica WP. Danes WP združuje 121 držav sveta in globalno zastopa več kot 650.000 fizioterapevtov. Razdeljeno je na pet svetovnih regij in naše društvo zato deluje pod okriljem Evropske regije WP.

Stalni poklicni razvoj skozi čas

Osrednja dejavnost združenja je bila vedno skrb za stalni poklicni razvoj (SPR), ki spodbuja strokovni, intelektualni in osebni razvoj fizioterapevtov. V ta namen združenje od vedno podpira vse oblike učenja: formalno, samostojno, v praksi, spoznavanje novih tehnologij in skupnega učenja z izmenjavo izkušenj, tako na ožjem, kot širšem strokovnem področju.

V prvih 20-ih letih je potekal SPR po enotnih programih z odobritvijo Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. Po letu 1975 se je velik del izpopolnjevanja prenesel v regionalne enote in strokovne sekcije združenja, znotraj katerih člani lažje in bolj avtonomno razvijajo svoje interesno področje. V Združenju fizioterapevtov Slovenije deluje trenutno 11 sekcij, ki so navedene v kronološkem zaporedju nastajanja:

SRKF – Sekcija za respiracijsko in kardiovaskularno fizioterapijo od 1986

SFŠ – Sekcija za fizioterapijo v športu od 1995

SFZŽ – Sekcija fizioterapevtov za zdravje žensk od 1996

SFZ – Sekcija fizioterapevtov zasebnikov od 1996

SFG – Sekcija fizioterapevtov v geriatriji od 1996

SNFT – Sekcija fizioterapevtov za nevrofizioterapijo od 1998

SFOZV – Sekcija fizioterapevtov v osnovnem zdravstvenem varstvu od 2001

SMT – Sekcija za manualno terapijo od 2011

SFNZ – Sekcija fizioterapevtov naravnih zdravilišč

SFKZ – Sekcija fizioterapevtov za krepitev zdravja od 2016

SŠF – Sekcija študentov fizioterapije od 2016

Vloge za vse oblike SPR pregleda Komisija za SPR, ki odloča o primernosti in kakovosti, še pred objavo dogodka. V času epidemije večina strokovnih dogodkov poteka virtualno.

Kongres fizioterapevtov Slovenije je vsako drugo leto. Kot osrednji dogodek združenja daje možnost fizioterapevtom, da lahko predstavijo in objavijo svoja znanstvenoraziskovalna dela ter ob prijetnem medosebnem druženju izmenjajo izkušnje iz klinične prakse in sklepajo nova poznanstva.

Publikacije od skromnih začetkov do znanstvenih člankov.

Nedvomno so pretekle publikacije iz poklicnega področja slika razvoja posamezne stroke. Fizioterapevti so prvič začeli predstavljati svoje strokovno delo in informirati člane o delu združenja leta 1957, ko je Zavod za rehabilitacijo invalidov začel izdajati publikacijo Rehabilitacija. Izhajala je do leta 1961.

Med leti od 1967 do 1974 so se fizioterapevti povezovali z medicinskimi sestrami in objavljali strokovne prispevke v skupnem glasilu, imenovanem Zdravstveni obzornik.

V času organizacije Spominskih sestankov Metode Kramar, med leti 1980 do 1990, je združenje strokovne prispevke tiskalo v Zborniku Spominskih sestankov Metode Kramar.

Po letu 1991, ko je združenje samostojno zaživelo, je začelo organizirati redna strokovna srečanja pod imenom Strokovna posvetovanja fizioterapevtov Slovenije, ki so se kasneje preimenovala v Kongres slovenskih fizioterapevtov. Ob teh srečanjih so publicirali prispevke v Zborniku, kasneje pa v suplemente revije Fizioterapija.

Revijo pod imenom Fizioterapija je začelo združenje izdajati leta 1992 in je dragocen dokument o njegovem delu in razvoju. Od leta 1999 do 2012 je revija dobila še lepšo podobo z barvnimi slikami in je v veliki meri, za tisti čas, nadomeščala sedanjo spletno stran.

Da je stroka lahko sledila svetovnim zahtevam, ki ji dajejo domačo in mednarodno prepoznavnost, je revija leta 2012 prerasla v znanstveno raziskovalno revijo Fizioterapija. Danes objavlja le izvirna, še neobjavljena dela v obliki izvirnih člankov, preglednih člankov, kliničnih primerov ter komentarjev in strokovnih razprav. Članki so recenzirani z zunanjimi anonimnimi recenzijami. Izhaja dvakrat na leto.

Pomembne dokumente, ki jih je v preteklosti združenje oblikovalo in publiciralo za boljšo prepoznavnost stroke in njeno umeščenost v zdravstvu doma in v svetu, so tudi:

Stalna prizadevanja združenja za boljšo regulacijo poklica

Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je prinesla novo zdravstveno zakonodajo, ki je dajala možnost ustanovitve zbornic, katere naj bi dajale stroki vidnejši in vrednejši položaj v družbi. Zato je združenje leta 1993 ustanovilo Zbornico fizioterapevtov Slovenije (zbornica). Ker sta obe strokovni združenji začeli namesto vzajemno delovati vsaka po svoje, z različnimi interesi in organizacijo, je za slovenske fizioterapevte nastopilo težko obdobje identifikacije s poklicem. Zbornici je Ministrstvo za zdravje podelilo javna pooblastila za regulacijo poklica, ki jih je izvajala le nekaj mesecev, nato pa jih je minister z odredbo 22.2.2013 odvzel (Url.RS št.16) in delovanje zbornice je po dvajsetih letih delovanja prenehalo.

Tudi po sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZDej leta 2004, si združenje v komunikaciji z ministrom za zdravje še vedno prizadeva pridobiti javna pooblastila in regulirati poklic, na način kot velja za medicinske sestre in zdravnike ter večino fizioterapevtov v svetu. Najmanj, za kar si Združenje fizioterapevtov Slovenije prizadeva, je vodenje registra in nadzor nad licencami za delo, s strokovnim nadzorom, kar je že dolgo zaupano fizioterapevtom v naših sosednjih državah Hrvaški, Avstriji in Italiji.

Razširjen strokovni kolegij (RSK) za fizioterapijo pri MZ je posvetovalni organ MZ. Čeprav z njim združenje dobro sodeluje, strokovno utemeljeni predlogi posredovani odgovornim za zdravstveno politiko v državi niso vedno upoštevani v meri, kot si stroka prizadeva. Veliko premalo so zastopani fizioterapevti in pacienti v državnih organih, ki odločajo o tem kakšno in kako dostopno fizioterapijo bomo imeli v Sloveniji.

Temeljni akt, po katerem sedaj deluje Združenje fizioterapevtov Slovenije, je dopolnjen statut, potrjen na skupščini 4.2.2020. Prvi statut (pred njim smo imeli samo pravilnike) je bil sprejet na zadnjem občnem zboru 8.6.2016. Skladno z njim se je takrat združenje preimenovalo iz naziva Društvo fizioterapevtov Slovenije – strokovno združenje v Strokovno združenje fizioterapevtov Slovenije, skrajšano Združenje fizioterapevtov Slovenije s kratico ZFS in angleškim nazivom Slovenian Association of Physiotherapists. Najvišji organ ZFS je skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani. Na njej odločajo skladno s statutom o vseh pomembnih dokumentih in predlogih za svoje delo ter volijo predsednika vsake štiri leta. Da združenje/ZFS res deluje neprekinjeno od leta 1954, lahko vidimo po seznamu vseh dosedanjih njegovih predsednic in predsednikov:

  1. 1954-1959 Marija Kandus – Zdravstvena fakulteta,  Ljubljana
  2. 1959-1963 Metoda Kramar – Inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Lj.
  3. 1963-1967 Dušan Pleško – Zdravilišče Laško
  4. 1967-1971 Marjana Vilhar – Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
  5. 1971-1975 Vera Paunović – Onkološki inštitut
  6. 1975-1979 Janko Picej – Zdravilišče Laško
  7. 1979-1984 Zdenka Pihler – delovna terapevtka, URI – Soča, Ljubljana
  8. 1984-1987 Špela Tekavec – Travmatološka klinika, UKC Ljubljana
  9. 1987-1991 Alenka Strle – Očesna klinika, UKC Ljubljana
  10. 1991-1995 Alenka Primožič – URI – Soča, Ljubljana
  11. 1995-1999 Gabrijela Vrabič – URI – Soča, Ljubljana
  12. 1999-2003 Tanja Dobnik – URI – Soča, Ljubljana
  13. 2003-2007 Tanja Dobnik – URI – Soča, Ljubljana
  14. 2007-2011 Vanda Zajc – Zdravstveni dom Izola
  15. 2011-2015 Srečko Plešnik – Zasebna fizioterapija, Dobrna, Celje
  16. 2015-2019 Gabrijela Starc – Zdravstvena fakulteta, Ljubljana
  17. 2019 –   Tine Kovačič – Alma Mater Europaea, Maribor

S prostovoljnim članstvom in neprofesionalnim vodstvom je združenje/ZFS vedno tvegalo, da ne bi zmoglo izpolniti svojega poslanstva, vendar ga je zvestim članom uspelo ohranjati na zadovoljivi strokovni ravni neprekinjeno do danes, ker so vedno delali povezovalno, v interesu stroke in nepridobitno.

Zapisala Gabrijela Starc